tag:blogger.com,1999:blog-71508829117481993912011-04-21T19:56:10.497+02:00izpod vekViol-Anahttp://www.blogger.com/profile/02844089042870864941noreply@blogger.comBlogger21100tag:blogger.com,1999:blog-7150882911748199391.post-73269217778145795702009-04-01T20:05:00.002+02:002009-04-01T20:10:18.779+02:00<div style="text-align: center;">Poznam te.<br />Vem, kam greš.<br />Vem, kam šel si včeraj.<br />Gledam te.<br />Mislim, da veš.<br />Nad tabo sem, zdaj in za zmeraj.<br /><br />Kličem ti.<br />Zbežati poskušaš.<br />Zavedaš se, kaj se dogaja.<br />Lažem ti.<br />Končno poslušaš.<br />Slišiš le, kar ti ugaja.<br /><br />Premajhen si.<br />In plehke narave.<br />Z lahkoto te zmamim.<br />Neveden si.<br />Nezmožen obiti težave.<br />Za šalo te ranim.<br /><br />Spodnašam te.<br />Pošiljam v neznano širjavo.<br />Upravljam te s prsti.<br />Prosim te.<br />Premagaj skušnjavo.<br /><br />Se vidiva v krsti.<br /></div><div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/7150882911748199391-7326921777814579570?l=viol-ana.blogspot.com' alt='' /></div>Viol-Anahttp://www.blogger.com/profile/02844089042870864941noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-7150882911748199391.post-67664984489371408672009-03-17T18:03:00.000+01:002009-03-17T18:23:35.579+01:00<span style="font-size:130%;">Č</span>asa izklesana moč doni v prekletih gorah mitov in skrivnosti.<br />Nemirno v mraku težkih krošenj hrastov zamirajo skoviki umirajoče sove.<br />Po strmih, zlih pobočjih ječijo krhke skale od starosti.<br />Ujete duše vstajajo ob zatonu sonca, vklenjene v uroka davnega okove.<br />Vsakič, ko ognjeni žarki pordečijo gore pred nočjo,<br />vstanejo izpod gomil poganskih mož duhovi,<br />slovesno tolčejo z zvonovi in z neustrašnimi glasovi<br />napev poslednje bitke žalostno pojó.<br /><br /><span style="font-size:130%;">U</span>bita tudi midva zreva v preteč prepad, trdno objeta,<br />ko leden sovražen veter lase nama prepleta,<br />ježi nama bledo kožo, naju ovija v meglice,<br />zdaj neotipljivi duši sva, rešeni teles resnice.<br />V polsnu tako sama sva, vkovana v večne sanje,<br />solze misli najinih naglo polnijo kotanje,<br />izza ranjenih vrhov zlobno usoda se smeji,<br />ko neobtožujoči svet šepetaje se stemni.<br /><br /><span style="font-size:130%;">K</span>o na vijoličastem nebu tisoč drobnih zvezd prižge se,<br />vsaka duša svojo težko baklo nazaj do groba nese,<br />orli izginjajo v širjave, v srebrni mesečini je nada razpršena,<br />tiho uspavanka pozvanja, strašna, grenka, razglašena.<br />A preden vsi, (kot vsa ta leta) v otožnosti zaspimo, nas luč bogov obsije<br />odrešene prekletstva v neskončnost nas zakrije,<br />med ledeniki zdaj razlega se svobode krik<br />še zadnji tvoj pogled ujamem in zadnji tvoj dotik.<div class="blogger-post-footer"><img width='1' height='1' src='https://blogger.googleusercontent.com/tracker/7150882911748199391-6766498448937140867?l=viol-ana.blogspot.com' alt='' /></div>Viol-Anahttp://www.blogger.com/profile/02844089042870864941noreply@blogger.com0